Motovun se nad dolino reke Mirne dviga kot kamnita opazovalnica. Že pogled od daleč razkrije, zakaj je postal eden najbolj prepoznavnih krajev hrvaške Istre: na vrhu griča se znotraj obzidja skrivajo stare ulice, pod njim pa se razprostirajo vinogradi, oljčniki in Motovunski gozd.
Jeseni se pokrajina umiri, v ospredje pa stopi kulinarična posebnost, ki je s tem delom Istre neločljivo povezana – beli tartuf. Obisk Motovuna je zato lahko veliko več kot sprehod skozi srednjeveško mesto. Je priložnost za raziskovanje gozda, ljudi in znanja, ki se skriva za eno najbolj cenjenih sestavin istrske kulinarike.
Mesto, ki ga odkrivamo peš
Pot proti staremu jedru se vzpenja med kamnitimi hišami in odpira vedno širše poglede na okolico. Za obzidjem se vrstijo ozke ulice, mestna vrata, cerkev sv. Štefana in trgi, na katerih se za trenutek ustavi ritem poti. Motovun ni velik, vendar ga ni smiselno obiskati v naglici.
Najlepši del obiska je pogosto prav počasno raziskovanje: pogled čez obzidje, postanek na terasi, sprehod po manj obljudeni ulici ali opazovanje jutranje meglice, ki se zadržuje nad dolino Mirne. Zaradi vzpona in kamnitih površin je priporočljiva udobna obutev, pred prihodom pa je dobro preveriti tudi aktualno ureditev dostopa in parkiranja.
Gozd, v katerem se skriva kulinarični zaklad
Motovunski gozd v dolini Mirne je posebno naravno okolje, znano kot pomembno rastišče tartufov. Ti rastejo pod zemljo v sožitju s koreninami dreves, zato jih ni mogoče opaziti med običajnim sprehodom. Pri iskanju imajo ključno vlogo posebej izurjeni psi, ki tartuf zaznajo z vohom, tartufar pa mora poznati gozd, sezono in način izkopavanja, pri katerem se rastišče čim manj poškoduje.
Beli istrski tartuf doseže vrhunec sezone v jesenskih mesecih, njegova razpoložljivost pa je vedno odvisna od narave in posameznega leta. Prav ta nepredvidljivost je del njegove posebnosti: vsak primerek je rezultat okolja, vremena, izkušenj tartufarja in potrpežljivega iskanja.
Zgodba, ki je zaznamovala ime Zigante
Ena najbolj znanih zgodb Motovunskega gozda je povezana z Giancarlom Zigantejem. Leta 1999 je v gozdu našel beli tartuf, težak 1,31 kilograma, ki je bil priznan z Guinnessovim rekordom. Najdba je dodatno utrdila mednarodno prepoznavnost istrskih tartufov, ime Zigante pa je danes povezano z njihovim iskanjem, pripravo in predstavljanjem obiskovalcem.
V Livadah, ob robu Motovunskega gozda, lahko zgodbo nadaljujete skozi izdelke iz tartufov, kulinariko in vodena doživetja. Termini ter natančna vsebina lova na tartufe se lahko spreminjajo glede na sezono in izbrani program, zato je obisk treba rezervirati oziroma preveriti vnaprej.
Kako poteka iskanje tartufov
Vodeno iskanje praviloma poteka v družbi izkušenega tartufarja in psa. Med hojo skozi gozd obiskovalci spoznajo, kje tartufi rastejo, kako jih pes zazna in zakaj je pomembno pravilno izkopavanje. Najdba ni predstava z vnaprej določenim razpletom – narava odloči, kaj se bo tisti dan pokazalo.
Prav zato je doživetje zanimivo tudi takrat, ko se košara ne napolni. V ospredju so gozd, delo psa, znanje vodnika in razumevanje sestavine, ki jo v restavraciji običajno srečamo že očiščeno in pripravljeno na krožniku. Obisk se lahko nadaljuje s pokušino ali kulinaričnim postankom, odvisno od izbranega programa.
Jesenski dan med Motovunom in Livadami
Za celovito izkušnjo povežite obisk starega Motovuna in Livad. Dopoldne namenite mestu in razgledom, pozneje pa se spustite v dolino ter spoznajte zgodbo tartufov. V načrtu pustite dovolj časa za kosilo ali pokušino, saj se značaj tartufa najlepše razkrije v preprosti jedi, kjer njegove arome ne prekrije preveč drugih okusov.
Jesensko vreme v Istri je lahko spremenljivo. Za obisk gozda izberite zaprto, nedrsečo obutev in oblačila, primerna za vlažne poti. Če želite sveži beli tartuf, pred obiskom preverite njegovo razpoložljivost, saj se sezona in količina ne ravnata po koledarju.
Istra pod površjem
Motovun je od daleč predvsem mesto na hribu, vendar njegova jesenska zgodba sega tudi pod površje. Tam raste sestavina, ki je oblikovala del lokalne kulinarike in v gozdove že generacije vodi tartufarje ter njihove pse. Ko sprehod po obzidju povežemo z obiskom doline in zgodbo Zigante, destinacijo spoznamo z dveh strani – skozi razgled in skozi okus.
